Nevarnosti neurejenega zemljiškoknjižnega stanja in pomanjkljivosti solastnine PDF natisni

SAMO ETAŽNA LASTNINA JE "100 ODSTOTNA" LASTNINA!

Etažna lastnina pomeni lastnino na posameznem delu (stanovanju, poslovnem prostoru, ...) večstanovanjske stavbe ter solastnino na skupnih delih in napravah te stavbe (stopnišča, kleti, dvorišče ipd.). Samo v stavbi, ki ima urejeno etažno lastnino, je etažni lastnik posameznega dela (stanovanja) tudi pravnoformalni lastnik tega stanovanja. Vse ostale rešitve, ko je npr. na stavbi vpisan še prejšnji lastnik (gradbeno podjetje, kmet, na čigar travniku se je zidala stavba, ipd.) ali je stavba v solastnini, pomenijo neoptimalne rešitve, ki nosijo s seboj številna tveganja in nevšečnosti.

NEVARNOST DVOJNE PRODAJE IN IZVRŠBE/STEČAJA

Če je kot lastnik stavbe v zemljiški knjigi vpisan še nekdo drug (npr. investitor), ne pa dejanski lastniki, obstaja realna nevarnost, da tak (pravnoformalni!) lastnik nepremičnino (predvsem dvorišča, parkirišča ali druge skupne dele) še enkrat proda. Čeprav se sliši neverjetno in na meji znanstvene fantastike, so se taki primeri dogajali in se še dogajajo! Sodna borba proti pohlepnemu investitorju, ki želi na zelenici pred blokom zgraditi garaže, ni nekaj, kar bi si kdorkoli želel. Preprečite tako možnost in začnite z urejanjem etažne lastnine še danes!

Še večjo (in v kriznih časih tudi zelo realno) nevarnost predstavlja izvršba ali stečaj zemljiškoknjižnega lastnika stavbe. Ker se želijo v obeh postopkih upniki v čim večji meri poplačati, jih ne zanima, ali je njihov dolžnik kot zemljiškoknjižni lastnik tudi dejanski lastnik stavbe. V izvršilnem postopku boste tako morali s t.i. ugovorom tretjega dokazovati, da ste dejanski lastnik stanovanja, ki je predmet izvršbe, kar je lahko izredno stresno, zamudno in drago, uspeh dokazovanja pa negotov.

Preberi več ...
 
Kaj prinaša ZVEtL (novi zakon) oz. kako enostavno do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo? PDF natisni

300.000 NEVPISANIH NEPREMIČNIN (ETAŽNIH ENOT) – VELIKO TVEGANJE ZA LASTNIKE!

Čeprav je država v preteklosti z zakonodajnimi ukrepi, predvsem z Zakonom o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS), skušala olajšati oblikovanje etažne lastnine in vpisovanje večstanovanjskih stavb v zemljiško knjigo, ostaja okrog 300.000 nepremičnin še vedno nevpisanih oziroma je na njih kot lastnik vpisan še investitor (npr. gradbeno podjetje, ki danes morda sploh ne obstaja več) ali še zgodnejši lastnik parcel, na katerih je stavba postavljena. To hkrati pomeni, da tudi medsebojni odnosi med lastniki stanovanj niso ustrezno urejeni oziroma gre za solastnino, s katero je povezana kopica tveganj in slabosti.

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO LAHKO PREDLAGA KATERIKOLI PRIDOBITELJ (LASTNIK) STANOVANJA V STAVBI

Zato je Državni zbor aprila 2008 sprejel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki omogoča, da se postopek oblikovanja etažne lastnine in vpisa v zemljiško knjigo izvede na predlog enega samega predlagatelja (ki je lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi), ne glede na to, ali se ostali sostanovalci (solastniki) s tem strinjajo ali ne.

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se po ZVEtL začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe (stanovanja). To je oseba, ki po splošnih pravilih ne bi izpolnjevala pogojev za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar predvsem pomeni, da ne razpolaga z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ki se nanaša na njegovo stanovanje.

Preberi več ...
 


RocketTheme Joomla Templates