Prodaja funkcionalnega zemljišča večstanovanjske stavbe PDF natisni

JEDRO:
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.

Opravilna številka: Sodba II Ips 131/2006
Opravilna številka 2: VSL II Cp 561/2005
Oddelek: Civilni oddelek
Datum seje senata: 12.06.2008
Področje: STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut: stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Zveza: ZPPSL člen 156.ZIZ člen 192.

IZREK:
Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:
Tožniki so zahtevali s tožbo, naj se ugotovi neveljavnost vpisov lastninske pravice tožencev pri parc. št. 500, vpisani pri vložku št. 1840 k.o. ..., posledično pa vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vknjižbo lastninske pravice na G. p.o. N. v stečaju.

Sodišče prve stopnje je ugodilo pritožbi tožencev in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da vpis lastninske pravice tožencev pri parceli št. 500 k.o. ... temelji na dejstvu, da je nepremičnina bila izročena tožencem z odločitvijo stečajnega senata v stečajnem postopku proti G., zaradi česar je prodaja nepremičnine z odobritvijo stečajnega senata v stečajnem postopku smiselno enaka sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Revidenti vztrajajo pri stališču, da funkcionalno zemljišče ne more biti samostojni predmet stvarnih pravic, ker služi stavbi kot celoti. Etažno lastnino namreč tvorita lastnina posameznega dela in solastnina na skupnih delih, kakor je to določeno v Stvarnopravnem zakoniku. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu, pri čemer se solastnini na skupnih delih ni mogoče odpovedati. Tožniki so torej postali solastniki sporne nepremičnine že na podlagi zakona, zaradi česar ni pravno odločilno, da niso priglasili svojih izločitvenih pravic v stečajnem postopku. Sklenitev prodajne pogodbe v stečajnem postopku ne more sanirati nezakonite situacije.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo z razlago, po kateri je funkcionalno zemljišče (parcela št. 500 k.o. ...) stvar, ki ne more biti v samostojnem pravnem prometu. Pogodba z dne 5.6.2002 o prodaji in nakupu zemljišča, s katero je stečajna upraviteljica po dovoljenju stečajnega senata toženim strankam prodala zemljišče, naj bi bila nična po določbi 86. člena Obligacijskega zakonika. Po navedenem stališču je sicer res, da je sporna nepremičnina bila kot funkcionalno zemljišče opredeljena šele z upravno odločbo z dne 16.3.1999, vendar je bil ob nakupu posameznih stanovanj pravdnim strankam obseg funkcionalnega zemljišča določljiv in s tem veljavno kupljen oziroma prodan.

Sodišče druge stopnje se je postavilo na nasprotno stališče in tožbeni zahtevek zavrnilo. Okoliščina, da je sporna nepremičnina bila prodana z odobritvijo stečajnega senata v stečajnem postopku, je po tem stališču pravno odločilna. O izročitvi nepremičnine kupcem in vpisu lastninske pravice je odločil stečajni senat s sklepom, ki je smiselno enak sklepu o izročitvi v izvršilnem postopku. S takšnim stališčem se je brez pridržka mogoče strinjati. Toženci so kot kupci pridobili lastninsko pravico na sporni nepremičnini s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata, torej na podlagi sodne odločbe in na originaren način. Sodišče druge stopnje je zato pravilno sklepalo, da je zemljiškoknjižni vpis njihove (so)lastninske pravice le deklaratorne narave. Res je tudi, da od dneva začetka stečajnega postopka tožniki zemljiškoknjižnega vpisa na sporni nepremičnini mimo stečajnega postopka ne bi več mogli doseči (tretji odstavek 111. člena ZPPSL). Le s pravočasnim predlogom v stečajnem postopku bi tožniki na podlagi pogodb, s katerimi so kupili posamezna stanovanja, lahko priglasili svoje izločitvene pravice. Toženci so tako pridobili lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi 156. člena ZPPSL v zvezi s prvim odstavkom 192. člena ZIZ.

Revizija torej nima prav, ko zatrjuje, da sklenitev prodajne pogodbe v stečajnem postopku ne more sanirati nezakonite situacije, ki naj bi bila v tem, da funkcionalno zemljišče, pripadajoče k stavbi, na kateri je vknjižena etažna lastnina, ne more biti predmet samostojnega pravnega prometa. Dejstvo, da je do spornih pravnih poslov prišlo v stečajnem postopku, je namreč odločilne pravne narave. Pogodba, s katero je bilo tožencem prodano sporno zemljišče, ni nična. Ničnost te pogodbe pa je tudi edini razlog, na katerega podlagi tožeča stranka postavlja svoj tožbeni zahtevek. Ob takšnem stanju je pravno nepomembno razpravljati o pravilnosti ali nepravilnosti stališča, sprejetega v izpodbijani sodbi, „da je stvar pogodbene volje vseh etažnih lastnikov, ali bodo nastalo situacijo rešili v korist smotrnega uživanja etažne lastnine“. Zavrnitev neutemeljene revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.

 
RocketTheme Joomla Templates