Kaj prinaša ZVEtL (novi zakon) oz. kako enostavno do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo? PDF natisni

300.000 NEVPISANIH NEPREMIČNIN (ETAŽNIH ENOT) – VELIKO TVEGANJE ZA LASTNIKE!

Čeprav je država v preteklosti z zakonodajnimi ukrepi, predvsem z Zakonom o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS), skušala olajšati oblikovanje etažne lastnine in vpisovanje večstanovanjskih stavb v zemljiško knjigo, ostaja okrog 300.000 nepremičnin še vedno nevpisanih oziroma je na njih kot lastnik vpisan še investitor (npr. gradbeno podjetje, ki danes morda sploh ne obstaja več) ali še zgodnejši lastnik parcel, na katerih je stavba postavljena. To hkrati pomeni, da tudi medsebojni odnosi med lastniki stanovanj niso ustrezno urejeni oziroma gre za solastnino, s katero je povezana kopica tveganj in slabosti.

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO LAHKO PREDLAGA KATERIKOLI PRIDOBITELJ (LASTNIK) STANOVANJA V STAVBI

Zato je Državni zbor aprila 2008 sprejel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki omogoča, da se postopek oblikovanja etažne lastnine in vpisa v zemljiško knjigo izvede na predlog enega samega predlagatelja (ki je lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi), ne glede na to, ali se ostali sostanovalci (solastniki) s tem strinjajo ali ne.

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se po ZVEtL začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe (stanovanja). To je oseba, ki po splošnih pravilih ne bi izpolnjevala pogojev za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar predvsem pomeni, da ne razpolaga z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ki se nanaša na njegovo stanovanje.


ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO NI POGOJ ZA VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Po ZVEtL zadostuje, da predlagatelj (lastnik posameznega stanovanja) s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (stanovanju). Kot pravni naslov se šteje listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Navadno bo šlo za prodajno pogodbo ali verigo teh pogodb v primeru več zaporednih prodaj istega stanovanja (veriga se lahko dokazuje tudi s sklepi o dedovanju ali o pravnem nasledstvu pravnih oseb; če to ni mogoče, se lahko pridobitelj stanovanja sklicuje na priposestvovanje). Pomembno je, da zakon ne določa nobenih pogojev glede obličnosti teh pogodb, kar denimo pomeni, da se za te pogodbe ne zahteva notarska ali sodna overitev podpisov prodajalcev in da ni treba, da te pogodbe vsebujejo zemljiškoknjižno dovolilo.

Poleg predlagatelja so udeleženci postopka zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ostali pridobitelji stanovanj (solastniki stavbe), če to želijo, ter druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti, če to želijo.

STROŠKI POSTOPKA SE POKRIJEJO IZ REZERVNEGA SKLADA

Sam postopek naj bi se odvijal hitro. Narok (obravnava) se opravi le, če sodišče to šteje za potrebno. Številne podatke pridobi sodišče po uradni dolžnosti; ni možnosti prekinjanja postopka in napotitve na pravdo, ni revizije in obnove postopka. Zelo pomembno je pravilo o stroških postopka: ti gredo v breme rezervnega sklada, torej jih ne nosi predlagatelj.

Zakon uzakonja tudi določene domneve, ki naj pripomorejo k hitrejši rešitvi zadeve. Tako se npr. za t.i. pripadajoče zemljišče, ki je skupni del stavbe, šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji  oziroma zemljišče, na katerem stavba stoji, to je zemljišče pod stavbo (slednje v primeru, ko na zemljiški parceli stoji več stavb ali ko je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča). V praksi je namreč pogosta situacija, ko ni jasno, katero zemljišče pripada določeni stavbi (večkratna prodaja istega zemljišča, prodaja stavbe brez funkcionalnega zemljišča ipd.).

Sodišče v postopku samo ali s pomočjo izvedenca (ki ga postavi tudi brez predloga strank, če je to potrebno) ugotovi pripadajoče zemljišče k stavbi ter pri Geodetski upravi (GURS) zahteva vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb, če stavba in njeni posamezni deli v katastru stavb še niso vpisani,

Sklep o vzpostavitvi etažne lastnine se po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi. Po vzpostavitvi etažne lastnine lahko udeleženci in druge osebe svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi, pri čemer odločitev sodišča v postopku po ZVEtL ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

 
RocketTheme Joomla Templates